Tolmačenje

INSTITUCIJE EVROPSKE UNIIJE

 

1. Evropski svet (European Council; Conseil de l'Union européenne)

Sestavljajo ga voditelji držav ali predsedniki vlad držav članic in predsednik Komisije. Evropski svet se srečuje vsaj dvakrat letno, in sicer v državi, ki v času srečanja predseduje Svetu. Na srečanjih se dogovarjajo o temeljnih političnih vprašanjih in usmeritvah Unije.

Evropskega sveta ne smemo zamenjevati s Svetom Evrope (Council of Europe; Conseil de l'Europe), ki je meddržavna organizacija, ustnovljena 5. maja 1949.

 

2. Svet Evropske unije (Council of the European Union; le Conseil de l'Union européenne)

Svet sestavljajo ministri držav članic in ima odločilno vlogo pri sprejemanju zakonodaje EU. Zasedanj Sveta se ne udeležujejo vedno isti predstavniki, ampak ministri, zadolženi za posamezne resorje – odvisno od obravnavane teme. Med najpomembnejšimi so Svet zunanjih ministrov (General Affairs Council; Affaires générales), Svet ministrov za kmetijstvo (Council of Agriculture Ministers; Agriculture) ter Ekonomsko-finančni svet (Ecofin Council; Affaires économiques et financières), ki ga sestavljajo ministri za gospodarske in finančne zadeve in se praviloma sestaja enkrat mesečno.

V večini primerov je za sprejetje zakonodaje potrebna kvalificirana večina (qualified majority; majorité qualifiée), na nekaterih področjih pa tudi soglasje (unanimity; unanimité). Pri glasovanju  po načelu kvalificirane večine – KV (qualified majority voting – QMV) so glasovi državam članicam dodeljeni glede na njihovo število prebivalstva. Vseh glasov v Svetu ministrov je 87, večje države jih imajo največ (Združeno kraljestvo, Nemčija, Francija in Italija na primer po deset). Kvalificirana večina je dosežena z 62 glasovi, in obratno – za blokiranje kvalificirane večine (blocking minority – BM) je potrebnih 26 glasov. Če je proti predlogu od 23 do 25 glasov, lahko po sporazumu iz Ioannina manjšina zahteva odložitev sprejetja odločitve, dokler v Svetu ne dosežejo kompromisa. Ta razmerja so v Pogodbi iz Nice na novo postavljena, spreminjala se bodo tudi z vsako nadaljnjo širitvijo.

Pogodba iz Nice: skupno število ponderiranih glasov 345, Slovenija 4.

Akt o pristopu Slovenije itd.: skupno število ponderiranih glasov 321, Slovenija 4.

V okviru Sveta ministrov delujejo delovne skupine (working groups). Predlog zakona obravnavajo s strokovnega in razvojnega vidika, preden ga dajo v obravnavo Odboru stalnih predstavnikov. Sestajajo se v Bruslju, vodi jih predsedstvo Sveta, sestavljajo pa jih uradniki različnih stalnih predstavništev v Uniji oziroma resorni uradniki, odgovorni za področje, o katerem se na srečanju razpravlja.

COREPER – Odbor stalnih predstavnikov pri Svetu ministrov (Committee of Permanent Representatives of the Council of Ministers; le Coreper, Comité des Représentants Permanents). COREPER sestavljajo veleposlaniki držav članic ali njihovi namestniki. Njihov glavna naloga je priprava zakonskih predlogov in drugih točk dnevnega reda za posebna srečanja Sveta.

COREPER I (namestniki veleposlanikov) se običajno sestaja ob sredah in petkih. Obravnavajo notranje operativne zadeve (npr. socialne zadeve). COREPER II (veleposlaniki) se sestaja ob četrtkih in se ukvarja z zunanjimi zadevami in aktualnimi političnimi vprašanji.

COREPER si prizadeva, da se njihovi člani uskladijo o predlogu zakona, preden ga predložijo Svetu. COREPER lahko predlog zakona predloži Svetu v dveh različicah: kot “točko A”, o kateri Svet sprejme odločitev brez nadaljnje razprave, ali kot “točko B”, kjer se nadaljnja razprava na ravni Sveta o predlogu zdi nujna ali primerna.

Ekonomsko-socialni odbor (Economic and Social Committee – EESC, Comité économique et social européen), ki je bil ustanovljen na podlagi Rimske pogodbe, Svetu svetuje pri pripravi zakonodaje s področja gospodarskih in socialnih zadev.

 

3. Predsedstvo (Sveta) – (Presidency (of the Council); Presidénce de l'Union européenne)

Vloga predsedstva je voditi zadeve Sveta, sestavljati urnik in dnevni red Sveta ter voditi vsa srečanja Sveta ministrov in njihovih delovnih skupin. Predsedstvo tudi organizira neuradna srečanja ministrov in določa program izrednih (supporting) konferenc in drugih dogodkov, ponavadi v svoji državi. Vsaka država članica predseduje Svetu pol leta (načelo kroženja).

Do leta 2009 se bo predsedstvo zvrstilo v naslednjih državah članicah:

leto	prva polovica leta	druga polovica leta
2006	Avstrija	Finska
2007	Nemčija	Portugalska
2008	Slovenija	Francija
2009	Češka	Švedska

Trio Presidency

In September 2006 the Council of the European Union laid down the following in its amended Rules of Procedure: "Every 18 months, the three Presidencies due to hold office shall prepare, in close cooperation with the Commission, and after appropriate consultations, a draft programme of Council activities for that period." Germany together with Portugal and Slovenia, the following two holders of the Presidency, therefore submitted a joint programme for the coming 18 months drawn up in accordance with the Rules of Procedure to the General Affairs Council in December 2006.

The aim of this cooperation is to enhance the continuity of the Council's work and to make the initiatives dealt with in the Council more sustainable. The central issues of the trio programme are the continuation of the EU's reform and constitutional process, implementation of the Lisbon Strategy for Growth and Employment, as well as further progress towards the completion of the European area of freedom, security and justice. Not least, our aim is to step up cooperation in the sphere of the European Union's joint action on foreign policy.

As well as drafting the trio programme, the trio partners have also agreed to work closer together during the coming 18 months in order to foster the implementation of the joint aims and projects named. This applies in particular to issues which will be treated as priorities by all three Presidencies. In addition, Germany, Portugal and Slovenia have taken this opportunity to also enhance their political cooperation through joint cultural projects, joint further-training programmes and personnel exchanges.

Trojka (Troïka)

The "Troïka" represents the European Union in external relations that fall within the scope of the common foreign and security policy (CFSP).

Since the Treaty of Amsterdam, the Troïka has brought together:

the Foreign Affairs Minister of the Member State holding the Presidency of the Council of the European Union;

the Secretary-General/High Representative for the common foreign and security policy;

the European Commissioner in charge of external relations and European neighbourhood policy.

The Presidency can also be assisted, where necessary, by the representatives of the future Presidency (Article 18 of the Treaty on European Union).

 

4. Evropska komisija ali Komisija (European Commission ali Commission; Commission européenne, la Commission)

Sestavlja jo 25 komisarjev. Zastopa interese EU v okviru prvega stebra. Svet ministrov in Evropski parlament sprejemata zakonodajo na podlagi predloga Evropske komisije. Poleg tega, da Komisija pripravlja predloge zakonodajnih aktov, ima tudi izvršilno funkcijo (skrbi za izvajanje zakonodaje in v tem okviru sprejema podzakonske akte Skupnosti), skrbi za izvajanje proračunske politike in predstavlja EU navzven – tudi kot pogajalka z državami kandidatkami.

 Komisija je največja institucija EU, trenutno ima 28 generalnih direktoratov in 9 posebnih služb.

Generalni direktorati (Directorates-General – DGs; Directions générales) in službe Komisije (Directions générales et services de la Commission) 

Ta organizacijska oblika je najbolj znana v okviru Evropske komisije, čeprav jo poznata tudi Evropski parlament in Svet.  Vsak generalni direktorat vodi generalni direktor (Director-General; Directeur général), ki je odgovoren komisarju (Commissioner; Commissaire).

V Sloveniji ima Komisija svoje predstavništvo.

European Commission / Evropska komisija

Representation in Slovenia / Predstavništvo v Sloveniji

Breg 14, 1000 Ljubljana, Slovenija

tel.: T: + 386 1 252 88 18

fax.: + 386 1 425 20 85

E-mail: comm-rep-lju@cec.eu.int

http://ec.europa.eu/slovenija/       

Evropska komisija ima v vsaki državi članici svoje predstavništvo, ki predstavlja vez med sedežem Komisije v Bruslju in posamezno državo članico. Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji tako deluje kot dvosmerni kanal prenosa informacij med sedežem in Slovenijo.

Predstavništvo Evropske komisije predstavlja Evropsko komisijo v celoti (vse generalne direktorate). Predstavništva spadajo pod pristojnost podpredsednice Evropske komisije Margot Wallström in opravljajo dve pomembni nalogi:

1. politično poročanje: Predstavništvo vsakodnevno poroča na sedež o političnih, gospodarskih, družbenih in javnomnenjskih trendih v Sloveniji. Prispeva k vzpostavljanju in vzdrževanju stikov med slovenskimi oblastmi in Evropsko komisijo ter skrbi za dobro seznanjenost evropskih komisarjev in generalnih direktoratov o stanju evropskih zadev z njihovih področij v Sloveniji.

2. komuniciranje: Predstavništvo ima vlogo pri komuniciranju o evropskih zadevah z mediji, splošno javnostjo in interesnimi skupinami. Predstavlja prvo informacijsko točko za slovenske novinarje glede informacij o delovanju in odločitvah Evropske komisije. Predstavništvo skrbi tudi za informiranje splošne javnosti o evropskih zadevah in odločitvah Evropske komisije ter jo preko različnih dejavnosti skuša spodbujati k spremljanju in vključevanju v evropske zadeve. Pri obveščanju javnosti tesno sodeluje z mrežo šestih informacijskih točk Europe Direct, ki delujejo v naslednjih slovenskih mestih (Novo mesto, Koper, Ravne na Koroškem, Zagorje ob Savi, Celje in Pivka).

1.2.4.4 Komisarji (Commissioners; commissaries)

Komisarje predlagajo jih države članice. Izvoljeni so za pet let. Od zadnje širitve (2004) dalje ima vsaka država ima v Komisiji po enega komisarja. Komisarji ne zastopajo interesov svojih držav, ampak skrbijo za splošni razvoj Unije. Odgovorni so za posamezna področja politike Skupnosti in na svojem področju oblikujejo predloge podzakonskih aktov. Svetujejo jim strokovni odbori, interesne skupine, strokovnjaki in predstavniki držav članic. Zakonodajne predloge nato obravnava Komisija kot telo (kolegij komisarjev – College of Commissioners; collège des membres de la Commission, collège des commissaires). O sprejetju oziroma zavrnitvi predlogov odločajo z navadno večino 

Dokončno število komisarjev bo določeno, ko bo imela Unija 27 članic (Pogodba iz Nice, začela veljati 2. februarja 2003).

5. Evropski parlament (European Parliament; Parlement européen)

Evropski parlament predstavlja 492 milijonov državljanov in je največji mednarodni parlament na svetu. Sestavlja ga 785 članov, neposredno izvoljenih v državah članicah na t.i. evropskih volitvah. Sestavljen je po načelu nacionalnih kvot (Nemčija ima na primer 99 poslancev, Luksemburg 6). Sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu. Iz posvetovalnega organa se je razvil v sozakonodajni organ, ki skupaj s Svetom sprejema zakonodajo na približno 35 področjih.

Število poslancev Evropskega parlamenta je določeno v Pogodbi iz Nice, kakor je spremenjena z Aktom o pristopu (2004).

Evropski parlament

Člen 11

Z veljavnostjo od začetka mandatne dobe 2004 — 2009 se prvi pododstavek člena 190(2) Pogodbe ES in člena 108(2) Pogodbe Euratom, nadomesti z naslednjim:

"Število predstavnikov, ki se izvolijo v posamezni državi članici, je naslednje:

Belgija 24 Češka   24 Danska 14 Nemčija 99 Estonija 6

Grčija  24 Španija 54 Francija 78 Irska    13 Italija   78

Ciper               6 Latvija             9 Litva    13 Luksemburg    6 Madžarska 24

Malta  5 Nizozemska 27 Avstrija 18 Poljska 54 Portugalska 24

Slovenija 7 Slovaška 14 Finska  14 Švedska 19 Združeno kraljestvo 78".

 

6. Sodišče Evropskih skupnosti (Court of Justice of the European Communities; Cour de justice des Communautés européennes) 

Pogosto se uporablja tudi izraz Evropsko sodišče – European Court of Justice ali Sodišče –Court of Justice; Cour de justice, la Cour) 

Skrbi za pravilno in dosledno izvajanje zakonodaje EU, tako v državah članicah kot v ES, hkrati pa je pristojno za pravilno tolmačenje zakonodaje EU. Je končni razsodnik sporov, ki izhajajo iz ustanovitvenih pogodb ali sekundarne zakonodaje. Odločitve sodišča imajo pogosto pomembne ustavne in gospodarske posledice.

 Zaradi pogoste zamenjave z Evropskim sodiščem za človekove pravice (European Court of Human Rights; Cour européenne des Droits de l'homme s sedežem v Strasbourgu, krajše imenovano tudi  Evropsko sodišče) je priporočljiva raba celotnega imena Sodišče Evropskih skupnosti.

Paziti je treba tudi, da ne pride do zamenjave s sodišči, ki so jih ustanovili Združeni narodi:

Meddržavno sodišče (International Court of Justice), ki ima sedež v Haagu, je poglavitni pravni organ OZN, njegov statut pa je sestavni del Ustanovne listine Združenih narodov.

Mednarodno sodišče za vojne zločine v Ruandi (International Criminal Tribunal for Rwanda ), in

Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji (International Criminal Tribunal for the Former Yugoslavia).

 

Sodišče prve stopnje (Court of First Instance; Tribunal de première instance)

Od ustanovitve leta 1952 je Sodišče obravnavalo več tisoč zadev. Da bi zmoglo to delo, je bilo leta 1989 ustanovljeno Sodišče prve stopnje. Pristojno je za razsojanje zadev na prvi stopnji, zlasti zadev, ki se nanašajo na konkurenco in tožb posameznikov.

 

Sodišče za javne uslužbence EU (Tribunal de la fonction publique de l'Union européenne, European Union civil Service Tribunal)

Sodišče je začelo delovati leta 2005 v okviru Sodišča Evropskih skupnosti. Prevzelo je reševanje nekaterih sporov, za katere je zdaj pristojno sodišče prve stopnje.

 

7. Računsko sodišče (Court of Auditors; Cour des comptes)

Ustanovljeno je bilo leta 1975. Izvaja finančni nadzor oziroma preverja, ali Evropska unija porablja svoj denar za dogovorjene namene in v skladu s svojimi proračunskimi pravili in uredbami.

 

8. Evropska centralna banka (European Central Bank; Banque centrale européenne) 

 Evropska centralna banka (ECB) oblikuje in izvaja evropsko monetarno politiko, izvaja devizno poslovanje in skrbi za gladko izvajanje sistema plačil.

Člen 107(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti:

The ESCB shall be governed by the decision-making bodies of the ECB which shall be the Governing Council and the Executive Board (Le SEBC est dirigé par les organes de décision de la BCE, qui sont le conseil des gouverneurs et le directoire.

ESCB upravljata organa odločanja ECB; to sta Svet ECB in Izvršilni odbor.

Organi odločanja ECB - decision making bodies of the ECB

Governing CouncilGoverning Council	Svet ECB	conseil des gouverneurs
Executive Board	Izvršilni odbor	directoire
Governors of the national central banks	guvernerji nacionalnih centralnih bank.<0	gouverneurs des banques centrales nationales

  

9. Evropska investicijska banka (EIB)

Je finančna institucija Evropske unije. Financira naložbene projekte za uravnotežen razvoj Unije.

 

10. Ekonomsko-socialni odbor (Economic and Social Commettee; Comité économique et social européen 

Ekonomsko-socialni odbor zastopa poglede in interese civilne družbe pri Komisiji, Svetu in Evropskem parlamentu. Te institucije se morajo z njim posvetovati o ekonomski in socialni politiki, na drugih področjih pa lahko Odbor pripravlja mnenja na lastno pobudo.

 

11. Odbor regij (Committee of Regions; Comité des régions)

Odbor regij zagotavlja spoštovanje regionalne in lokalne identitete in prerogativ. Institucije se morajo z njim posvetovati o regionalni politiki, okolju in izobraževanju. Sestavljajo ga predstavniki regionalnih in lokalnih oblasti. Evropska investicijska banka (European Investment Bank; Banque européenne d'investissement)

 

12. Varuh človekovih pravic (Ombudsman; médiateur européen)

Na varuha človekovih pravic se lahko obrnejo posamezniki ali subjekti (institucije ali podjetja) iz Unije, če menijo, da so bili oškodovani zaradi  nepravilnosti pri delovanju institucij ali organov Skupnosti.

 

13. Evropski nadzornik za varstvo podatkov (European Data Protection Supervisor- EDPS)

To je nadzorni organ, ustanovljen z Uredbo (ES) 45/2001, nadzira nad pošiljanje in obdelavo osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti.

 

14. Agencije Skupnosti (Community agencies)

Agencija Skupnosti je subjekt evropskega javnega prava; razlikuje se od institucij Skupnosti (Svet, Parlament, Komisija itd.) in je pravna oseba. Ustanovljena je z aktom sekundarne zakonodaje za izpolnjevanje posebnih tehničnih, znanstvenih ali upravljavskih nalog v okviru prvega stebra Evropske Unije.

Agencije Evropske Skupnosti so:

Agencija Skupnosti za nadzor ribištva (CFCA) (v pripravi)	Community Fisheries Control Agency (CFCA) (under preparation)
Evropska agencija za kemikalije (ECHA) (v pripravi)	European Chemicals Agency (ECHA) (under preparation)
Evropska agencija za obnovo (EAR)	European Agency for Reconstruction (EAR)
Evropska agencija za okolje (EEA)	European Environment Agency (EEA)
Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA)	European Maritime Safety Agency (EMSA)
Evropska agencija za temeljne pravice (EFRA) (v pripravi)	European Fundamental Rights Agency (EFRA) (under preparation)
Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic (FRONTEX)	European Agency for the Management of Operational Cooperation at the External Borders (FRONTEX)
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)	European Food Safety Authority (EFSA)
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (OSHA)	European Agency for Safety and Health at Work (OSHA)
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA)	European Network and Information Security Agency (ENISA)
Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA)	European Aviation Safety Agency (EASA)
Evropska agencija za zdravila (EMEA)	European Medicines Agency (EMEA)
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND)	European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions (EUROFOUND)
Evropska fundacija za usposabljanje (ETF)	European Training Foundation (ETF)
Evropska železniška agencija (ERA)	European Railway Agency (ERA)
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)	European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC)
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop)	European Centre for the Development of Vocational Training (Cedefop)
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)	European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA)
Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije (EUMC)	European Monitoring Centre on Racism and Xenophobia (EUMC)
Evropski nadzorni organ za GNSS (EGSA) (v pripravi)	European GNSS Supervisory Authority (EGSA) (under preparation)
Prevajalski center za organe Evropske unije (Cdt)	Translation Centre for the Bodies of the European Union (CdT)
Urad Skupnosti za sorte rastlin (CPVO)	Community Plant Variety Office (CVPO)
Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (OHIM)	Office for Harmonisation in the Internal Market (Trade Marks and Designs) (OHIM)

                                                                                                                                             

Agencije za skupno zunanjo in varnostno politiko (Common Foreign and Security Policy Agencies)

Agencije so bile ustanovljene za izpolnjevanje posebnih tehničnih, znanstvenih ali upravljavskih nalog v okviru skupne zunanje in varnostne politike Evropske Unije (SZVP) – drugi steber EU.

Te agencije so:

Evropska obrambna agencija (EDA)	European Defence Agency (EDA)
Inštitut Evropske unije za varnostne študije (ISS)	European Union Institute for Security Studies (ISS)
Satelitski center Evropske unije (EUSC)	European Union Satellite Centre (EUSC)

 

Agencije za policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Police and Judicial Cooperation in criminal matters)

Ta skupina agencij je bila ustanovljena za pomoč državam članicam EU pri sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu. To sodelovanje v kazenskih zadevah je „tretji steber“ EU.

Te agencije so:

Evropska policijska akademija (CEPOL)	European Police College (CEPOL)
Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust)	European Judicial Cooperation Unit (EUROJUST )
Evropski policijski urad (Europol)	European Police Office (EUROPOL)

  

Izvajalske agencije (Executive agencies)

Izvajalske agencije so organizacije, ustanovljene z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 (UL L 11, 16.1.2003) z namenom, da bodo pooblaščene za določene naloge, ki se nanašajo na upravljanje enega ali več programov Skupnosti. Te agencije se ustanovijo za določeno obdobje. Njihov sedež mora biti enak sedežu Evropske komisije (Bruselj ali Luksemburg).

Te agencije so:

Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo (v pripravi)	Education, Audiovisual and Culture Executive Agency (under preparation)
Izvajalska agencija za program javnega zdravja (v pripravi)	Executive Agency for the Public Health Programme (under preparation)
Izvajalska agencija za inteligentno energijo	Intelligent Energy Executive Agency

 

15. Odbori

Komitologija (comitology; comitologie)

Izraz označuje dejavnost odborov v okviru izvršilne funkcije Komisije. Ti odbori sodelujejo pri pripravi in sprejemanju podzakonskih aktov Skupnosti, za katere je pristojna Komisija.

Vrste odborov

– svetovalni odbor (advisory committee; comite consultatif)

Delo svetovalnega odbora je omejeno na posredovanje mnenja o zakonskem predlogu Komisije in za Komisijo ni obvezujoče.

V okviru mreže svetovalnih odborov delujejo strokovni in posvetovalni odbori, (expert and consultation committees; comités d'experts et comités d'ecoute), ki so lahko stalni (standing; permanent) ali začasni – ad hoc (comités "ad hoc"). Na primer: Svetovalni odbor za prakso omejevanja konkurence in prevladujoč položaj (Advisory Committee on Restrictive Practices and Dominant Positions; Comité consultatif en matiere d'ententes et de positions dominantes) je stalni strokovni odbor. Strokovni odbor sestavljajo strokovnjaki z različnih področij. Sodelujejo pri pripravi osnutkov zakonodajnih predlogov v okviru Komisije.

– upravljalni odbor (management committee; comité de gestion)

Odbor lahko s kvalificirano večino prepreči sprejetje zakonskega akta v Komisiji. Za vse primere, kjer odbor ne doseže kvalificirane večine za ustavitev sprejetja predloga Komisije, velja, da Komisija predlog zakonskega akta lahko sprejme. Upravljalni odbori delujejo predvsem v kmetijstvu.

 – zakonodajni odbor (regulatory committee; comité de réglementation )

Ima večje pristojnosti kot upravljalni odbor, saj Komisija potrebuje za sprejetje zakonodajnih aktov njegov pristanek s kvalificirano večino (KV). To pomeni, da predlog, ki ne dobi podpore KV, ne more biti sprejet. Zakonodajni odbori delujejo zlasti pri usklajevanju (harmonization) pravil in delovanja.

 

Drugi odbori, ki delujejo v EU, so:

usmerjevalni odbori (steering committee; comité de pilotage, comité directeur),

skupni odbori (joint committees; comission paritaire, commission mixte, comité mixte),

odbori za sodelovanje (cooperation committee; comité de coopération),

spravni odbor (conciliation committee; comité de conciliation).

Slednji se ustanovi po potrebi med postopkom soodločanja za zgladitev sporov med Svetom in Parlamentom. Sestavljajo ga člani Sveta ali njihovi predstavniki in  predstavniki Parlamenta v enakem številu.