Tolmačenje

Spletna stran za študente tolmačenja

PRAVNI VIRI EVROPSKIH SKUPNOSTI

 

Acquis communautaire (krajše acquis) –  pravni red Evropskih skupnosti,

tudi pravni red Skupnosti ali pravni red ES

V preteklosti se je za acquis communautaire uporabljalo več inačic prevodov: pravni red

EU je  najpogostejši (npr. Državni program za prevzem pravnega reda EU), pravni red

Skupnosti, pravo Skupnosti, skupnostno pravo, pridobitve Skupnosti, pravna doktrina EU.

Acquis pomeni celotno zakonodajo, načela, politične usmeritve, sodno prakso Sodišča ES in

obveznosti, ki so jih dogovorno sprejele države članice.

 

1.6.1  Primarna zakonodaja (primary legislation; traités constitutifs, droit primaire)

K primarni zakonodaji sodijo ustanovitvene pogodbe in njihove dopolnitve.

 

1.6.1.1 Ustanovitvene pogodbe (Treaties; traités constitutifs, traités fondateurs)[1]

Evropsko povezovanje sloni na štirih ustanovitvenih pogodbah:

 

a) Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (Pogodba ESPJ, PESPJ)[2],  Treaty establishing the European Coal and Steel Community (ECSC Treaty); Traité instituant la Communauté européenne du charbon et de l'acier (CECA), ki so jo 18. aprila 1951 v parizu podpisale Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Začela je veljati 23. julija 1952 in prenehala veljati 23. julija 2002.

 

b) Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (Pogodba EGS, PEGS), Treaty establishing the European Economic Community (EEC Treaty); Traité instituant la Communauté économique européenne (CEE) in

 

c) Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba Euratom, PESAE), Treaty establishing the European Atomic Energy Community (Euratom); Traité instituant la Communauté européenne de l'énergie atomique (Euratom), ki sta bili podpisani v Rimu 25. marca 1957 in začeli veljati 1. januarja 1958.

 

d) Pogodba o Evropski uniji (PEU) (Treaty on European Union (TEU); Traité sur l'Union européenne) imenovana tudi Maastrichtska pogodba, je bila podpisana v Maastrichtu 7. februarja 1992 in je začela veljati 1. novembra 1993. Ta pogodba je politično in pravno združila države članice in vnesla v obstoječe pogodbe precejšnje spremembe. S pogodbo je bila ustanovljena Evropska unija, ki združuje Evropske skupnosti (ki so se istočasno preimenovale v Evropsko skupnost) in druge oblike sodelovanja.

 

Z začetkom veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji se je Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti – PEGS preimenovala v Pogodbo o Evropski skupnosti (PES) (EC Treaty, Traite CE).

 

1.6.1.2 Spremembe in dopolnitve

Temeljne pogodbe so bile večkrat spremenjene, zlasti s pridružitvijo novih članic leta 1973 (Danska, Irska, Združeno kraljestvo), 1981 (Grčija), 1986 (Španija, Portugalska) in 1995 (Avstrija, Finska, Švedska) ter z uvajanjem obsežnih reform v delovanje in pristojnosti institucij:

 

a) Pogodba o združitvi, Merger Treaty; Traité de fusion, je bila podpisana v Bruslju 8. aprila 1965 in je začela veljati 1. julija 1967. Njen polni naslov je: Pogodba o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti. S to pogodbo sta Svet in Komisija postala enotna organa vseh treh Skupnosti.

 

b) Enotni evropski akta (EEA) (Single European Act (SEA); Acte unique européen (AUE), podpisan v Luxembourgu in Hagu 1986 in je začel veljati 1. julija 1987. Uvaja spremembe, nujne za delovanje skupnega trga.Od takrat lahko državljani ES bivajo in delajo v katerikoli državi ES brez posebnih dovoljenj, vzajemno  so priznani sistemi izobraževanja in usposabljanja. Enotni evropski akt opredeljuje še druge cilje, ki presegajo potrebe skupnega trga, npr. skupno zunanjo politiko in vzpostavljanje enotne okoljske politike.

EEA je prva večja revizija Rimskih pogodb. Evropsko gospodarsko skupnost zavezuje, da do konca 1992 uvede enotni evropski trg in na splošno širi obseg in pristojnosti delovanja ES. Okrepil je pristojnosti organov ES nasproti državam članicam.

Leta 1990 sta se združili Nemčiji in tako se je Uniji pridružila Vzhodna Nemčija. Norveška, Islandija in Liechtenstein so leta 1995 z EU oblikovale Evropski gospodarski prostor (EGP) (European Economic Area (EEA); Espace économique européen (EEE). Skupni trg se je dejansko razširil na 18 držav.

 

c) Proračunska pogodba (“Budget” Treaty; traités budgetaires), podpisana 1975, je začela veljati leta 1977. To je skupno ime za dve pogodbi:

- Pogodbo o spremembah nekaterih proračunskih določb iz Pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti (Treaty amending certain Budgetary Provisions of the Treaties establishing the European Communities; Traité portant modification de certaines dispositions budgetaires des traites instituant les Communautes europeennes et du traite instituant un Conseil unique et une Commission unique des Communautes europeennes) in

- Pogodbo o spremembah nekaterih finančnih določb iz Pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti (Treaty amending certain Financial Provisions of the Treaties establishing the European Communities; Traité portant modification de certaines dispositions financieres des traites instituant les Communautes europeennes et du traite instituant un Conseil unique et une Commission unique des Communautes europeennes).

 

d) Amsterdamska pogodba (Treaty of Amsterdam; Traité d'Amsterdam) je bila podpisana 2. oktobra 1997 in je začela veljati 1. maja 1999. Ta pogodba raconalizira nekatere postopke odločanja in s tem okrepi vlogo Evropskega parlamenta, daje pomembno mesto in pravicam državljanov Unije, okolju, večji učinkovitosti institucij v luči širitve. Pogodbe zajema prečiščene verzije pogodob o ES in EU, v katerih so členi enotno preštevilčeni.

 

e) Pogodba iz Nice (Treaty of Nice; Traité de Nice)

Podpisana je bila v Nici 26. februarja 2001, velja od 1. februarja 2003.

Uvaja spremembe v delovanje institucij:

Evropski parlament - okrepljena vloga sozakonodajalca, število poslancev določeno na največ 732, dogovorjena razdelitev sedežev.

Svet - kvalificirana večina se odslej zahteva za 30 členov, kjer je bilo prej zahtevano soglasje, kar olajšuje sprejemnaje odločitev, glasovi so na novo ponderirani.

Komisija - od leta 2005 bo imela vsaka država članica po enega komisarja, dokončno število komisarjev bo določeno, ko bo imela Unija 27 članic, predsednik Komisije ima razširjene pristojnosti.

Sodišče Evropskih skupnosti - razdelitev dela med Sodiščem prve stopnje in Sodiščem, možnost oblikovanja senatov za posamezne primere, možnost zasedanja v velikem senatu 13 sodnikov namesto na plenarnih zasedanjih.

Računsko sodišče - v njem je po en član iz vsake države članice, imenovani so s kvalificirano večino, lahko se oblikujejo senati za posamezna vprašanja.

 

f) Pristopne pogodbe – Accession Treaties; Traités d'adhesion

- Pogodba o pristopu Danske, Irske in Združenega kraljestva, 1972/73

- Pogodba o pristopu Grčije, 1979/81

- Pogodba o pristopu Španije in Portugalske, 1985/86

- Pogodba o pristopu Avstrije, Finske in Švedske, 1994/95

- Pogodba o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (podpisana v Atenah 16. aprila 2003)

 

Pogodbe o pristopu in akti o pristopu (Treaties versus Acts of Accession; Traités et actes d'adhesion)

Treba je razlikovati med pogodbo o pristopu in aktom o pristopu.

Pogodbe o pristopu določajo splošna načela in postopke, potrebne za začetek veljavnosti pogodbe.

Akti o pristopu opredeljujejo tehnične podrobnosti predhodnih dogovorov in sekundarno zakonodajo, ki jo je treba spremeniti oziroma dopolniti.

 


[1] Vrstni red navajanja – pogodbe navajamo po kronološkem zaporedju njihovega nastajanja: Pogodba o ESPJ, Pogodba o EGS in Pogodba Euratom. V pripravi zakonodajnih aktov vedno navajamo njihov polni naslov.

[2] Pariška pogodba – Treaty of Paris

Tako se imenuje po kraju podpisa. Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (PESPJ) včasih imenujejo po kraju podpisa tudi Pariška pogodba. Tako poimenovanje je smotrno le v primerih, ko je iz sobesedila popolnoma jasno, da gre za to pogodbo.