PROGRAMI POMOČI IN FINANČNI INSTRUMENTI EU
Pomoč EU državam kandidatkam
a) predpristopna pomoč (Pre-Accession Assistance)
Od leta 2007 dalje:
IPA – Instrument za predpristopno pomoč (Instrument For Pre-Accession Assistance)
Za obdobje naslednje finančne perspektive (next Financial Perspective) 2007 – 2013 je Komisija sklenila oblikovati enoten finančni instrument, ki bo nadomestil predpristopne finančne instrumente iz obdobja 2000-2006: PHARE, ISPA, SAPARD, turški predpristopni instrument in finančni instrument za Zahodni Balkan CARDS.
IPA bo nudila pomoč državam kandiatkam (candidate countries): Hrvaški, Makedoniji,
Turčiji in potencialnim kandidatkam
(potential candidate countries): Albaniji, Bosni in Hercegovini, Serbiji s
Kosovom v skladu z resolucijo OZN
- IPA has five components: the transition assistance and institution building (which principally involves institution building measures with accompanying investment); cross-border cooperation; regional development; human resources development; and rural development. The latter three are for candidate countries and are designed to mirror structural funds, thus necessitating the relevant management structures to be in place. Potential candidates can benefit from similar measures implemented through the component for transition assistance and institution building.
- IPA component I entails national and multi-beneficiary projects. It comes under the responsibility of the Directorate-General for Enlargement, which is also jointly responsible for component II - cross-border cooperation with DG REGIO. DG Enlargement is also responsible for the overall co-ordination of pre-accession assistance.
Pred letom 2007:
Evropska unija je ustanovila tri finančne programe za pomoč državam kandidatkem pri njihovi pripravi na članstvo v EU (pre-accession financial instruments). To so: PHARE, ISPA in SAPARD
- Phare (Poland and Hungary Action for Restructuring of the Economy) za gradnjo institucij, pomoč pri sodelovanju v programih Skupnosti, za ekonomsko in socialno kohezijo ter prestrukturiranje gospodarstva
Po vključitvi desetih držav v EU maja 2004 sta ostali le dve prejemnici programa PHARE: Romunija in Bolgarija. Skupni znesek sredstev programa PHARE za obdobje 2004 do 2006, ki jima je namenjen, je 4,5 milijarde evrov.
- Ispa (Instrument za predpristopno strukturno politiko – Instrument Structurel de Preadhésion – Instrument for Structural Policies for Pre-accession) za infrastrukturne projekte na področju okolja in prevoza;
- Sapard (Special Accession Programme for Agriculture and Rural Development – Instrument Agricole de Preahésion) za modernizacijo kmetijstva in razvoj podeželja.
Vsi trije programi so upravljani decentralizirano (Decentralized Implementation System - DIS) po enakih načelih.
- predpristopna pomoč za Turčijo (pre-accession assistance for Turkey) se izvaja podobno, toda iz drugih proračunksih postavk in kreditnih linij.
- CARDS (Community Assistance for Reconstruction, Development and Stabilisation)
Sredstva programa CARDS so namenjena dejavnostim na štirih področjih: (1) obnova, demokratična stabilizacija ter vrnitev beguncev in razseljenih oseb; (2) postavitev institucij in priprava zakonodaje; (3) trajnostni gospodarski in socialni razvoj; (4) spodbujanje tesnejšega regionalnega sodelovanja med državami zahodnega Balkana.
b) popristopna pomoč (Post-Accession Assistance)
– Prehodni vir (Transition facility)
– Schengenski vir (Schengen Facility)
– Finančni mehanizem EGP (EEA Financial Mechanism) in Norveški finančni mehanizem (Norwegian Financial Mechanism)
Ti viri se upravljajo decentralizirano (Extended Decentralised Implementation System (EDIS), ki odpravlja predhodni nadzor (ex ante control).
Glosarček
Centralna finančna in pogodbena enota (CFPE) – Central Finance and Contracts Unit (CFCU)
Organ za izvedbo decentraliziranega izvajalnega sistema (DIS) v državni upravi, ki je odgovoren za pripravo razpisov, sklepanje pogodb ter izvedbo plačil za projekte institucionalne izgradnje ter drugih projektov, če je to izrecno predvideno. Tehnično izvedbo teh projektov izvaja vodja programa (VP).
Finančna uredba (Financing Regulation)
Postopke programa Phare ureja finančna uredba Evropske komisije.
Finančni sporazum (Financing Agreement)
Zakonsko zavezujoča prevzeta finančna obveznost med nacionalnim skladom in centralno finančno in pogodbeno enoto ali nosilcem izvajanja, ki določa obvezne postopke za izvajanje in sklepanje pogodb v okviru posebnega dela programa Phare, kot to predpisuje finančni memorandum. Finančni sporazum odobri Komisija.
Finančni memorandum (Financing Memorandum)
Zakonsko zavezujoča prevzeta finančna obveznost, dogovorjena na ministrski ravni med Evropsko komisijo in državo prejemnico sredstev Phare, ki je prejela ugodno mnenje držav članic v upravnem odboru Phare. V finančnem memorandumu se na letni podlagi določi obseg sredstev, ki jih zagotovi Phare.
Finančni predlog (Financing Proposal)
Finančni memorandum je omenjan kot finančni predlog, dokler ga ne odobri upravni odbor Phare ter dokler ga ne podpišeta Komisija in partnerska država.
Okvirni sporazum (Framework Agreement)
Vsebuje splošna pravila in pogoje, ki urejajo sodelovanje Evropske komisije s posameznimi partnerskimi državami Phare. Sporazum podpišeta Komisija in država prejemnica, pomeni pa pravno podlago za vse projekte Phare. (V navodilih programa Phare je prav tako govor o okvirnih sporazumih glede institucionalne krepitve, kar se med drugim nanaša na sporazume, podpisane z državami članicami zaradi zagotavljanja razpoložljivih znanj strokovnjakov državam Srednje in Vzhodne Evrope. Kot primer naj omenimo Taiex. bureau d'assistance technique )
Nosilec izvajanja – NI (Implementing Agency – IA)
Organ za izvedbo decentraliziranega izvajalnega sistema (DIS) v državni upravi, ki je odgovoren za pripravo razpisov, sklepanje pogodb, izvedbo plačil ter tehnično izvedbo investicijskih projektov pomoči ter drugih projektov, če je to izrecno predvideno.Nacionalni Koordinator pomoči – NKP (National Aid Coordinator – NAC)
Visoki uradnik v državni upravi, pri prejemnici odgovoren za programiranje. Nacionalni koordinator pomoči (NKP) tudi skrbi za tesno povezavo med celotnim pristopnim postopkom in koriščenjem finančne pomoči Skupnosti ter je odgovoren za spremljanje in nadzorovanje ter presojo Pharovih programov. Nacionalni koordinator pomoči zagotavlja tesno povezavo med splošnim pristopnim procesom in uporabo finančne pomoči ES, prav tako pa je odgovoren za spremljanje in ocenjevanje programov Phare.
Nacionalni odredbodajalec – NAO (National Authorising Officer – NAO)
Visoki uradnik v državni upravi, ki vodi nacionalni sklad. Nacionalni odredbodajalec (NAO) je v celoti odgovoren za upravljanje s Pharovimi sredstvi.
Nacionalni sklad – NS (National Fund – NF)
Del državnega proračuna kot proračunski sklad Ministrstva za finance, prek katerega se sredstva Skupnosti usmerjajo do prejemnice.
Odredbodajalec za izvedbo programa – OIP (Programme Authorising Officer – PAO)
Visoki uradnik v državni upravi, ki vodi nosilca izvajanja (NI) ali centralno finančno in pogodbeno enoto (CFPE). Odredbodajalec za izvedbo programa (OIP) je odgovoren za delovanje nosilca izvajanja/centralne finančne in pogodbene enote ter za pravilno finančno vodenje projektov.
Vodja programa – VP (Programme Officer – PO)
Visoki uradnik v državni upravi (resornem ministrstvu/vladnem organu), ki je odgovoren za tehnično izvedbo projektov v tistih primerih, kjer je za administrativno in finančno izvedbo teh projektov odgovorna centralna finančna in pogodbena enota.
Pomoč EU državam članicam – Strukturni skladi in Kohezijski sklad
Strukturni skladi in Kohezijski sklad so del strukturne politike Skupnosti za zmanjševanje razkoraka pri razvoju posameznih regij in držav članic in spodbujanje ekonomske in socialne kohezije.
Strukturni skladi (Structural funds – Fonds structurels):
Zajemajo štiri finančne instrumente (financial instruments), ki so namenjeni regijam:
a) Evropski socialni sklad ESS (European Social Fund, Fond social européen), ustanovljen z Rimsko pogodbo,
b) Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad EKUJS (European Agricultural Guidance and Guarantee Fund – Fonds Européen d'Orientation et de Garantie Agricole (FEOGA), ustanovljen leta 1962, se je razdelil na usmerjevalni in jamstveni del leta 1964,
c) Evropski sklad za regionalni razvoj ESRR (European Regional Development Fund – Fonds Européen de Développement Régional (FEDER), ustanovljen leta 1975,
d) Finančni instrument za usmerjevanje
ribištva (Financial Instrument for
Fisheries Guidance FIFG – Instrument financier d'Orientation de
Pomoč strukturnih skladov je od leta 1997 namenjena za tri cilje (priority objectives) in štiri pobude (Community initiatives):
Cilj 1: razvoj in strukturno prilagajanje regij, ki zaostajajo v razvoju in kjer je BDP nižji od 75 % povrečja v Uniji,
Cilj 2: ekonomsko in socialno prestrukturiranje regij s strukturnimi težavami (območja velikih gospodarskih sprememb, opuščanje kmetijstva, regije s težavami zaradi zmanjševanja ribištva in degradirana urbana območja),
Cilj 3: razvoj človeških potencialov v regijah, ki niso zajete v Cilj 1.
Pobude Skupnosti (Community initiatives):
a) Interreg za spodbujanje čezmejnega, meddržavnega in medregijskega sodelovanja,
b) Leader za spodbujanje razvoja podeželja na lokalni ravni,
c) Equal za nove načine boja proti neenakosti in diskriminaciji pri dostopu na trg delovne sile,
d) Urban za ekonomsko in socialno revitalizacijo mest in predmestij v težavah.
Inovativni ukrepi (Innovative actions, actions innovatrices)
Kohezijski sklad (Cohesion fund – Fonds de cohésion):
Ustanovljen je bil leta 1993 za krepitev strukturne politike. Namenjen je tistim državam članicam, v katerih je BDP na prebivalca pod 90 % povprečja v Skupnosti, to je Grčiji, Španiji, Irski in Portugalski. Sredstva Kohezijskega sklada so namenjena za okolje in infrastrukturne projekte.
Pravica, svoboda in varnost (Freedom, Security and Justice – Justice, liberté et securité)
Solidarity and Management of Migration Flows
The negotiations between the Council and the European Parliament on the framework programme on Solidarity and the management of migration flows were successfully completed in December 2006 (COM (2005) 0123).
Publication in the Official Journal is expected to take place at the latest by 31 May 2007.
The main objective of the framework programme is to address the issue of a fair share of responsibilities between Member States in the introduction of integrated management of the external borders of the Member States of the European Union and from the implementation of common policies on asylum and immigration. It will provide financial support to Member States in proportion to the efforts they undertake for the benefit of the Community as a whole.
The framework programme consists of four financial instruments:
the External Borders Fund (applicable from 1 January 2007)
the Integration Fund (applicable from 1 January 2007)
the Return Fund (applicable from 1 January 2008)
the European Refugee Fund, (applicable from 1 January 2008). The current European Refugee Fund will run till 31 December 2007.
Each instrument is based on its own legal basis under Title IV of the EC Treaty and the beneficiary states vary because of the Protocols on the Schengen acquis, the United Kingdom, Ireland and Denmark.
Pomoč Sloveniji
http://ec.europa.eu/enlargement/financial_assistance/index_en.htm
Služba Vlade RS za evropske zadeve (SVEZ) je nacionalni koordinator pomoči, ki jo Slovenija prejema od Evropske unije, in dvostranske pomoči držav članic EU.
a) Prehodni vir (Transition facility)
Za obdobje od leta 2004 do 2006 Evropska unija namenja novim članicam popristopni program Prehodni vir. V njegovem okviru se bodo nadaljevale dejavnosti za vzpostavitev institucij na podoben način kakor v predpristopnem obdobju po programu Phare. V obdobju od leta 2004 do 2006 je Sloveniji namenjeno 20,4 milijona evrov te pomoči.
2006 was the final programming year for the transition facility, although contracting is envisaged to continue until 2008 and payment of funds until 2009.
b) Schengenski vir (Schengen Facility)
Schengenski vir je bil ustanovljen z Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236 z dne 23. 9. 2003). Člen 35 Akta o pogojih pristopa ustanavlja Schengenski vir kot začasni instrument za pomoč sedmim upravičenim državam članicam med dnem pristopa in koncem leta 2006 pri financiranju ukrepov na novih zunanjih mejah Evropske unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in nadzora na teh mejah. Upravičeni ukrepi so:
- naložbe v izgradnjo, obnovo ali posodobitev infrastrukture mejnih prehodov in drugih objektov na mejnih prehodih,
- naložbe v opremo za izvajanje nadzora (laboratorijska oprema, naprave za odkrivanje, strojna in programska oprema za schengenski informacijski sitem SIS 2, prevozna sredstva),
- usposabljanje mejnih enot,
- stroški za logistiko in obratovanje.
Schengenski vir se izvaja v obliki nepovratnih pavšalnih plačil v določenih letnih zneskih. Slovenija bo od leta 2004 do 2006 prejela 106,9 milijona € (znesek glede na cene iz leta 1999), kar po tekočih cenah znaša 119,83 milijona evrov.
c) Finančni mehanizem EGP (EEA Financial Mechanism) in Norveški finančni mehanizem (Norwegian Financial Mechanism)
http://secretariat.efta.int/
Maja 2004 se je Evropski gospodarski prostor (EGP) razširil z vstopom Cipra, Češke republike, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije, kar je bil del širitve EU. 25 članic EU in članice EGP, ki niso članice EU - Islandija, Lihtenštajn in Norveška – vseh 28 držav sodeluje na notranjem trgu, ki ga opredeljujejo takoimenovane ‘štiri svobode’: prost pretok blaga, storitev, kapitala in oseb. Hkrati so Islandija , Lihtenštajn in Norveška ustanovile Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem za podporo socialne in ekonomske kohezije znotraj razširjenega EGP. Norveški finančni mehanizem je na voljo desetim novim članicam EGP, medtem ko je Finančni mehanizem EGP na voljo desetim novim članicam EGP ter Grčiji, Portugalski in Španiji.
Skupno bo preko finančnih mehanizmov v petletnem obdobju 2004 - 2009 na voljo 1,17 milijarde evrov. Preko Finančnega mehanizma EGP so Islandija, Lihtenštajn in Norveška ponudile 600 milijonov evrov za projekte v desetih novih članicah EU ter v Grčiji, na Portugalskem in v Španiji. Poleg tega je Norveška ponudila 567 milijonov evrov za projekte v desetih novih članicah EU preko Norveškega finančnega mehanizma.
Slovenija bo v okviru obeh finančnih mehanizmov v obdobju 2004-2009 upravičena do skupaj 18,594 milijonov evrov oz. 4,462 milijarde tolarjev pomoči.
V okviru Finančnega mehanizma EGP bo Slovenija prejela skupno 6.120.000 evrov oz. 1,468 milijarde tolarjev pomoči, v okviru Norveškega finančnega mehanizma pa 12,474 milijona evrov oz. skoraj 3 milijarde tolarjev pomoči.
Cilji
Islandija, Lihtenštajn in Norveška s pomočjo obeh mehanizmov pripomorejo k:
- solidarnosti, saj zmanjšujejo socialne in ekonomske razlike v pravkar razširjenem EGP
- priložnostim, saj pomagajo novim članicam EGP k polnemu vključevanju na notranji trg
- sodelovanju, saj združujejo stare in nove članice EGP in odpirajo nove prostore za politične in gospodarske odnose.
Prednostne naloge
Oba mehanizma bosta podpirala projekte v širokem spektru prednostnih sektorjev:
- varstvo okolja
- trajnostni razvoj
- ohranjanje evropske kulturne dediščine
- izobraževanje človeških virov
- zdravstvo in otroško varstvo.
Norveški finančni mehanizem bo ponudil tudi sredstva za:
- izvajanje zakonodaje na področju notranje varnosti in mejne kontrole, kakršna je podpora schengenskim akcijskim načrtom
- regionalna politika in čezmejne dejavnosti
- izvajanje pravnega reda Skupnosti preko tehnične pomoči.
Sredstva so lahko na voljo tudi za akademske raziskave na prednostnih področjih obeh mehanizmov.
Programi pomoči EU tretjim državam
Evropska unija namenja velik del svoje pomoči tretjim državam.
TACIS (Technical Assisstance for Commonwealth of Independant States)
Pravna podlaga je Uredba Sveta št. 99/2000. Program TACIS je tehnična pomoč EU, namenjena dvanajstim državam vzhodne Evrope in osrednje Azije (Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizistan, Moldavija, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina in Uzbekistan). Glavni cilj programa je pomoč v tranzicijskem procesu teh držav ter pomoč pri izvajanju ciljev sporazumov o partnerstvu in sodelovanju (PCA). Za to obdobje znašajo skupna sredstva programa TACIS 4,6 milijarde- evrov. Pomembna novost uredbe je, da zagotavlja večjo fleksibilnost pri dodeljevanju sredstev za posamezne projekte, in to glede na sposobnost države prejemnice in njene potrebe. Sredstva programa TACIS v obdobju 2000 do 2006 so namenjena dejavnostim na sedmih področjih: (1) institucionalne, zakonodajne in administrativne reforme; (2) podpora zasebnemu sektorju in gospodarskemu razvoju; (3) odprava družbenih posledic tranzicije; (4) razvoj infrastrukture; (5) spodbujanje varstva okolja in upravljanja naravnih virov; (6) razvoj podeželskega gospodarstva in (7) podpora jedrski varnosti. Vsak program naj bi vključeval največ tri področja. Evropska Komisija že pripravlja predlog za novo uredbo TACIS za naslednje finančno obdobje.
MEDA (Financial Instrument for the Euro-Mediterranean Partnership)
Pravna podlaga je Uredba Sveta št. 2698/2000. Program MEDA je finančni instrument Evropske unije za izvajanje evropsko-sredozemskega partnerstva z Alžirijo, Egiptom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Sirijo, Tunizijo, Zahodnim bregom in Gazo ter Jemnom. Glavni cilj programa je pomoč pri družbenih in gospodarskih reformah partnerskih držav. Prejemniki sredstev programa MEDA so lahko države, lokalne in regionalne strukture ter drugi akterji civilne družbe. Skupna sredstva programa MEDA za 2000–2006 znašajo 5,35 milijarde evrov, glavni njegovi cilji pa temeljijo na ciljih Barcelonske deklaracije iz leta 1995. Sredstva so namenjena dejavnostim na treh področjih: (1) podpora gospodarski tranziciji z vzpostavitvijo območja proste trgovine, izboljšanjem konkurenčnosti in razvojem zasebnega sektorja; (2) krepitev družbeno-gospodarskega ravnotežja: ublažiti družbene posledice gospodarske tranzicije; (3) regionalni program MEDA temelji na treh načelih Barcelonske deklaracije (vzpostavitev politično-varnostnega partnerstva, gospodarskega in finančnega partnerstva ter družbenega in kulturnega partnerstva).