SEKUNDARNA ZAKONODAJA
Sekundarna zakonodaja (secondary legislation; droit communautaire dérivé )
Sekundarna zakonodaja izhaja iz primarne zakonodaje – ustanovitvenih pogodb in njihovih dopolnitev. Sprejemata jo Svet in Komisija, v nekaterih primerih Svet in Evropski parlament. Tako imamo npr. direktive Sveta, direktive Sveta in Evropskega parlamenta ter direktive Komisije.
Vrste pravnih aktov sekundarne zakonodaje
– uredba (regulation; reglement)
Uredbe se izvajajo neposredno, ne da bi bili potrebni posebni ukrepi držav članic za njihovo izvajanje, tj. za prenos v domačo zakonodajo.
– direktiva (directive; directive)
Direktive zavezujejo države članice k izpolnitvi zastavljenih ciljev, vendar pa vlade držav same odločajo o načinu njihove izpolnitve oz. prenosa v domačo zakonodajo.
– odločba (decision; décision)
a) odločba v smislu 189. člena Pogodbe o Evropski skupnosti in 161. člena Pogodbe o Evropski skupnosti za atomsko energijo.
Odločbe so v vseh pogledih obvezujoče za vse tiste, na katere so naslovljene. Nanašajo se lahko na posamezno državo članico ali na vse države članice, podjetja ali posameznike. Uvodni del se zaključuje s frazo: has adopted this decision/a arreté la presente décision/je sprejel naslednjo odločbo.
b) sklep (decision sui generis; décision sui generis)
- sklepi, ki Komisijo pooblaščajo za pogajanja o sporazumih (décisions concernant la conclusion d'accords)
- sklepi, ki zadevajo sprejetje sporazumov (décisions portant approbation de la conclusion d'accords par
- sklepi, ki se nanašajo na sklade
- sklepi o ustanovitvi odborov
- sklepi o programih
- sklepi o imenovanju osebja
- sklepi o uslužbencih v Skupnostih (décisions portant adoption de dispositions générales
d'exécution (concernant les fonctionnaires et autres agents)
Uvodni del se zaključuje s frazo: has decided as follows/decide/je sklenil.
– priporočilo (recommendation; recommandation)
Ni obvezujoče.
– mnenje (opinion; avis)
Ni obvezujoče.
– neuradni dokument (non-paper)
– sporočila (communications; communications)
– razlagalna sporočila (interpretative communications)
– zelena knjiga (Green Paper; Livre vert)
Komisija izda zeleno knjigo o neki aktualni temi z namenom, da sproži razpravo v državah članicah.
– bela knjiga (White Paper; Livre blanc)
Komisija jo objavi na podlagi prispelih razprav o določeni temi iz zelene knjige. Bela knjiga odraža usmeritev Komisije. Za Slovenijo kot pridruženo članico je zlasti pomembna Bela knjiga o pripravi pridruženih držav Srednje in Vzhodne Evrope na vključitev v notranji trg Evropske unije.
– dokument o stališču (position paper; position commune)
V okviru pogajanj se uporablja izraz pogajalska izhodišča.
– izjave (declarations; déclarations)
Nazivi so lahko različni: izjava (declaration; déclaration) skupna izjava (joint declaration; déclaration commune, izjava o nameri (declaration of intent; déclaration d'intention), načelna izjava (declaration on principle; déclaration de principe), tudi oblika ni predpisana.
– akti predstavnikov vlad držav članic:
a) interni sporazumi (internal agreements; accords internes)
b) sklepi (decisions; décisions)
c) resolucije, izjave (resolutions; declarations)
– akti Sveta in predstavnikov vlad držav članic
a) sklepi (decisions; décisions)
b) resolucije, zaključki (resolutions; conclusions)
Akti drugega in tretjega maastrichtskega stebra:
– Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) (Common Foreign and Security Policy):
skupno stališče ( common (joint) position; position commune) - vrsta mnenja
– Pravosodje in notranje zadeve (PNZ) (Justice and Home Affairs):
skupno stališče (common position; position commune)
skupna akcija (joint action; action commune) npr. pošiljanje vojakov na Kosovo
Pravni akti po Pogodbi o Ustavi za Evropo
Pogodba o Ustavi za Evropo predvideva šest aktov, dva zakonodajna:
evropski zakon in evropski okvirni zakon,
ter štiri nezakonodajne:
evropsko uredbo, evropski sklep, priporočilo in mnenje.
Pogodba o Ustavi za Evropo
Naslov V: Pristojnosti Unije
Poglavje I: Skupne določbe
Člen 32: Pravni akti Unije
"Unija pri izvajanju pristojnosti, ki so ji bile dodeljene z Ustavo, uporablja kot pravne instrumente v skladu z določbami III. dela evropske zakone, evropske okvirne zakone, evropske uredbe, evropske sklepe, priporočila in mnenja.
Evropski zakon je zakonodajni akt, ki se splošno uporablja. Zavezujoč je v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Evropski okvirni zakon je zakonodajni akt, ki je za vsako državo članico, na katero je naslovljen, zavezujoč glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod.
Evropska uredba je nezakonodajni akt, ki se splošno uporablja za izvajanje zakonodajnih aktov in nekaterih posebnih določb Ustave. Lahko je bodisi v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah ali pa je zavezujoča za vsako državo članico, na katero je naslovljena, glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod.
Evropski sklep je v celoti zavezujoč nezakonodajni akt. Sklep, ki določa, na koga je naslovljen, je zavezujoč samo zanje.
Priporočila in mnenja, ki jih sprejmejo institucije, niso pravno zavezujoča.
Evropski parlament in Svet ministrov pri obravnavi predlogov za zakonodajne akte ne sprejmeta nobenega akta na zadevnem področju, ki ni predviden v tem členu."
legislative acts zakonodajni akti
|
European law |
evropski zakon |
|
European framework law |
evropski okvirni zakon |
non-legislative act nezakonodajni akt
|
European regulation |
evropska uredba |
|
European decision |
evropski sklep |
|
recommendation |
priporočilo |
|
opinion |
mnenje |
Correspondences:
At present, Article 249 of the EC Treaty lists the five
existing basic acts (directive, regulation, decision, recommendation and
opinion) and states their effects. Correspondences can be established between
these acts and the new names.
Hence, the definition of a European law corresponds to what is currently
known as a regulation. Like a regulation, a European law is directly
applicable in all Member States and does not need to be transposed into
domestic law.
The definition of a European framework law corresponds to that of directive.
It lays down the results to be achieved but leaves it to the Member States to
choose the measures to be taken to achieve these results within a given time
limit.
Členitev pravnih aktov ES
|
Annex |
Priloga |
|
Annex I |
Priloga I |
|
Appendix |
Dodatek |
|
Article |
člen |
|
Autor name |
ime organa, ki je pripravil akt |
|
Chapter |
poglavje |
|
Citation |
podlaga, sklicevanje, utemeljitve (še ni določeno) |
|
Figure |
slika |
|
Graph |
graf |
|
Heading |
odvisno od besedila, največkrat: – postavka (v proračunu) – tarifna oznaka (pri carinski tarifi) |
|
Indent |
alinea (Ne glede na Slovenski pravopis 2001, ki dopušča tudi zapis alineja, se uporablja dozdajšnja oblika – alinea.) |
|
Item |
točka, postavka |
|
Letter |
črka |
|
List |
seznam |
|
Paragraph |
odstavek |
|
Part |
del |
|
Point |
točka |
|
Preamble |
preambula |
|
Recital |
uvodna izjava |
|
Schedule |
odvisno od besedila, največkrat: seznam, načrt, časovni razpored, program, sistem |
|
Section |
oddelek |
|
Subheading |
enako kakor “Heading”, le s predpono pod- |
|
Subindent |
podalinea |
|
Subparagraph |
pododstavek |
|
Subsection |
pododdelek |
|
Subtitle |
podnaslov |
|
Table |
tabela |
|
Title |
naslov |