KAJ JE EVROPSKA UNIJA
(European Union; l'Union européenne)
Izraz Evropska unija uvaja Pogodba o Evropski uniji, znana tudi kot Maastrichtska pogodba (1992).
Unija temelji na Evropskih skupnostih, razširjenih s politikami in oblikami sodelovanja, ki jih uvaja Maastrichtska pogodba (trije stebri EU). Njena naloga je dosledno in solidarno urediti odnose med državami članicami in njihovimi narodi.
Prvi steber (first pillar; premier pilier), v njem so tri Skupnosti:
a) Evropska skupnost za premog in jeklo – ESPJ (European Coal and Steel Community - ECSC; Communauté européenne du charbon et de l'acier -CECA),
b) Evropska skupnost za atomsko energijo – ESAE (European Atomic Energy Community EAEC, znana kot Euratom; Communauté européenne de l'energie atomique, Euratom),
c) Evropska skupnost – ES (European Community – European Communities - EC, Communauté européenne - CE), ki se je pred uveljavitvijo Pogodbe o Evropski uniji imenovala Evropska gospodarska skupnost – EGS (European Economic Community – EEC; Communauté économique européenne - CEE).
Skupno ime za vse tri Skupnosti je Evropske skupnosti (European Communities; Communautés européennes).
Drugi steber (second pillar; deuxième pilier):
– skupna zunanja in varnostna politika SZVP (Common Foreign and Security Policy – CFSP; la politique étrangère et de sécurité commune – PESC).
Tretji steber (third pillar; troisième pillier):
– sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev (cooperation in the fields of Justice and Home Affairs – JHA; coopération en matière de justice et des affaires intérieures (Schengen).
Schengensko območje (schengensko ozemlje, schengenske države, the Schengen area)
Leta 1985 se je pet držav članic EU (Francija, Nemčija, Belgija,
Luksemburg in Nizozemska) dogovorilo, da odpravijo vse preglede ljudi, ki
potujejo znotraj teh držav, in podpisalo Schengenski sporazum (Schengen Agreement),
ki pa ni bil izvajan, Leta 1990 so iste države podpisale Schengensko konvencijo
(Schengen Convention), ki je
začela veljati leta 1995. Na podlagi te odločitve je bilo oblikovano
območje brez notranjih meja, ki je postalo poznano kot schengensko
območje. (Schengen je mesto v Luksemburgu, kjer je bil podpisan sporazum).
Schengenske države so uvedle skupno vizumsko politiko (visa policy) za celotno območje in se dogovorile, da
vzpostavijo učinkovito kontrolo na svojih zunanjih mejah. Pregledi na
notranjih mejah se še vedno lahko uvedejo za določen čas, če je
to nujno zaradi javnega reda ali nacionalne varnosti.
Schengensko območje se postopoma širi. Danes načeloma vključuje
vse države članice EU ter Islandijo in Norveško, Schengenski sporazum pa
je postal sestavni del pogodb o EU. Vendar pa 10 držav, ki se je EU pridružilo
leta 2004, še ni v celoti del Schengenskega prostora. Poleg tega sta Irska in
Združeno kraljestvo državi, ki ne sodelujeta na področju mejnih pregledov
in vizumov. Če ste torej državljan ene od schengenskih držav, ne
potrebujete vizuma za potovanja znotraj schengenskega območja. Če
imate vizum za vstop v katero koli od schengenskih držav, imate hkrati pravico,
da prosto potujete po celotnem schengenskem območju, z izjemo Irske in
Združenega kraljestva.