POSTOPKI SPREJEMANJA ZAKONODAJE
in vloga Evropskega parlamenta v zakonodajnem postopku
– postopek posvetovanja (consultation procedure; procédure de l'avis simple)
Je najstarejši zakonodajni postopek, po katerem lahko Parlament posreduje svoje mnenje o predlogih zakonodajnih aktov Komisiji oziroma Svetu. To mnenje pa zanju ni obvezujoče.
– postopek sodelovanja (cooperation procedure; procédure de coopération)
Parlamentu daje nekoliko večje pristojnosti kot postopek posvetovanja. Komisija in Svet ministrov lahko (ni pa nujno) upoštevata predloge Parlamenta z druge obravnave.
– postopek soodločanja (codecision procedure; procédure de codécision)
S tem postopkom se je okrepila vloga Evropskega parlamenta v zakonodajnem postopku. Parlament je pridobil možnost, da v tretji obravnavi uporabi veto na podlagi absolutne večine pri sprejemu določenega zakonskega akta. S soodločanjem je Evropski parlament postal sozakonodajni organ (skupaj s Svetom).
– postopek soglasja (assent procedure; procédure de l'avis conforme)
S tem postopkom je Evropski parlament dobil pravico do veta na nekaterih področjih, ki niso povsem zakonodajne narave. Parlament mora dati soglasje za vse pridružitvene sporazume in sporazume o polnopravnem članstvu, še preden o tem odloča Svet ministrov.