KAM VODI TOPLJENJE LEDENIKOV
Petek, 23. avgust 2002 00:00
Najnovejši satelitski posnetki in podatki, pridobljeni s pomočjo
letal, opozarjajo na nevarnost, ki jo povzroča postopno topljenje
ledenikov po vsem svetu. Umikanje teh ogromnih ledenih ploščadi povečuje
nivo vode v oceanih, kar bo pripeljalo do odločilnih sprememb v življenju
ljudi, rastlin in živali. Večina teh sprememb je za človeštvo slabih.
Izginjanje ledenikov je viden dokaz za to, da se Zemlja postopoma segreva.
Večina izmed 160.000 ledenikov na Zemlji se je zaradi otoplitev, do
katerih prihaja tako zaradi naravnih vzrokov kot tudi zaradi človeških
vplivov, počasi krčilo in tanjšalo več kot stoletje. Vendar so
strokovnjaki povedali, da se je stopnja taljenja dramatično povečala
v sredini leta 1990; 1990-2000 velja za najtoplejše desetletje v zadnjih
tisoč letih.
Geolog Lonnie Thompson je povedal, da ledenik Qori Kalis v Andih (Peru)
tedensko izgubi toliko ledu, kot se ga je navadno nabralo v obdobju enega leta.
"Praktično bi lahko sedeli ob njem in
gledali, kako izginja. Medtem ko ledena področja v Peruju izginjajo, bodo
upadali tako viri za namakanje kot tudi viri za pogon hidroelektrarn."
Druge posledice vključujejo še pospešeno rast nivoja morske vode, poplave
ali celo popolno uničenje nižje ležečih otokov in obalnih predelov.
Raziskovalec Anthony Arendt iz Univerze v Aljaski je povedal, da se ledeniki
krčijo ne le po velikosti, ampak tudi po debelini. Na Aljaski vsako leto
izgine v povprečju 1,8 metra ledenika v debelino. To je dvakrat več,
kot se je med leti 1950 in 1990 skrčilo na letni ravni. Do sredine tega
stoletja bodo ledeniki v ameriških narodnih parkih (Skalno gorovje) izgubili
skoraj ves led. "Pričakujem tudi, da do konca tega stoletja v
švicarskih in evropskih Alpah ne bomo mogli videti prav nobenega ledenika
več. Tudi ogromne ledene doline Himalaje bodo popolnoma brez
ledenikov," je še dodal.
Thompson je predvidel, da bo v obdobju naslednjih dvanajstih let izginil celo
sneg s Kilimandžara (Afrika).
Da bi lahko izmerili izginjanje svetovnih ledenikov, ameriški geološki nadzor
in Nasa sodelujeta pri novem satelitskem projektu, imenovanem GLIMS (Global
Land Ice Measurements from Space). Satelit s stereoskopskim sistemom že od leta
1999 spremlja dogajanje na planetu. Vsako leto naj bi posnel od 3 do 5 slik
vseh permanentnih ledenih pokrajin, z izjemo Grenlandije in Antarktike. S
pomočjo slik in podatkov v računalniku nato strokovnjaki lahko
ocenijo vsako spremembo, ki se pojavi.
Ameriška agencija za zaščito okolja je ocenila, da se je globalni nivo
morske gladine v zadnjih 100 letih dvignil za 15 do 30 centimetrov. Za 3 do 5
centimetrov porasta voda je krivo topljenje ledenikov, ostalo pa je posledica
raztezanja morske vode zaradi segrevanja. V tem stoletju pričakujejo, da
se bo nivo morske gladine dvignil od 30 do 60 centimetrov, kar je dovolj, da
povzroči uničujoče poplave.
Raziskovalci so poudarili, da trenutno obstaja tudi dobra stran taljenja
ledenikov. Velike površine kopnega, ki jih je do sedaj prekrival led, bodo na
razpolago za razvoj agrokulture in rudarstva. Nekateri menijo, da se pod
plastmi ledu nahajajo ene najrodovitnejših površin.
Ledeniki nam omogočajo svežo pitno vodo, zadostne količine vode za
namakanje in pogon hidroelektrarn. V delih severne Indije in na zahodu Kitajske
ekonomski razvoj in uspešnost populacije delno temelji na topljenju ledenikov.
Ko teh čez nekaj desetletij več ne bo, bodo zaloge vode izginile.