KRIZA VODNIH VIROV
Termin ‘kriza vodnih virov’ uporabljajo predvsem ZN in druge svetovna organizacije za opis situacije z vodo po vsem svetu. Glavni problemi povezani z vodno krizo so pomanjkanje uporabne vode in onesnaževanje voda.
Zemlja ima omejeno količino sveže vode, ki je shranjena v podzemnih zbiralnikih, površinskih vodah in ozračju. Včasih zmotno mislimo, da so tudi oceani vir uporabne vode, vendar je količina energije, ki je potrebna za pretvarjanje slane vode v pitno vodo danes še previsoka. To razloži, zakaj samo majhen del svetovnih vodnih zalog pridobimo z razsoljevanjem.
Nekaj glavnih posledic krize vodnih virov je sledečih:
- 1.1 MRD ljudi nima zagotovljenega dostopa do varne pitne vode
- Podtalnica, ki nekako prestopi svoje meje lahko povzroči upad pri kmetijskih pridelkih
- Prekomerna izraba in onesnaževanje vodnih virov škodi bioraznolikosti
- Regionalni konflikti za redke vodne vire včasih vodijo v vojno
Glavni vzrok umrljivosti na svetu so prav bolezni ki se prenašajo z vodo in pomanjkanje sanitarne vode. Le ti sta krivi za 80% bolezni med ljudmi.
V preteklosti so bile posledice zardi krize vodnih virov manj očitne, v 20 st. pa je močna rast prebivalstva jasno pokazala na omejenost količine sveže vode. Suše še dodatno ogrozijo že tako krhko ravnotežje varnih zalog vode. Ljudje pa smo izpostavljeni uničevalni moči suš večinoma prav zaradi naših lastnih nepremišljenih dejanj.
VPLIVI NA ZDRAVJE (KRIZE VODNIH VIROV)
Ne samo da je 1.1 MRD ljudi brez primerne pitne vode, ampak ZN poročajo da sta 2.6 MRD ljudi brez primerne vode za sanitacijo (npr. za odstranitev odpadnih vod). Ta dva problema pa sta povezana, saj brez potrebne vode za odstranitev odplak pride do drugega glavnega povzročitelja pomanjkanja varnih vodnih zalog – namrec do onesnaženja pitne vode z odplakami. Seveda uporaba tovrstnih onesnaženih vod vodi v številne bolezni in tudi številne smrti. To zadeva še posebej otroke v nerazvitih državah, kjer na dan umre 3900 otrok samo od driske.
Te smrti bi sicer lahko preprečili. Situacija pa je na žalost še precej bolj zapletena saj je zemlja postala premajhna da bi nam lahko vsem nudila svežo vodo. Moderno tehnologijo pogosto predstavljajo kot neko čudezno zdravilo, vendar visoki stroški te tehnologije na žalost preprečujejo da bi se lahko veliko držav posluzevalo tovrstnih rešitev. Če bodo manj razvite države pridobile več denarja, se bodo lahko posledice nekoliko omilile. Vendar če želimo trajnostne rešitve moramo vključiti vse regije, da bodo skupaj uravnotežile število prebivalstva na določen vodni vir in tako optimalno upravljale z vodnimi viri.
PREGLED REGIJ KI SO POD VPLIVOM KRIZE VODNIH VIROV
Veliko držav na svetu čuti močan vpliv neprimerne pitne vode na človesko zdravje. Spodaj pa je samo seznam nekaterih držav z zelo številčnim prebivalstvom, kjer je edina voda ki je na voljo – onesnažena. Navedene so številke prizadetega prebivalstva.
- Sudan 12.3 MIO
- Iran 5.6 MIO
- Venezuela 5 MIO
- Syria 3.8 MIO
- Zimbabwe 2.7 MIO
- Tunisia 2.1 MIO
- Cuba 1.2 MIO
REGIONALNI KONFLIKTI
Na svetu je približno 260 različnih rečnih sistemov, kjer potekajo spopadi zanje preko nacionalnih meja. Pravila iz Helsinkov sicer pomagajo raztolmačiti katere so dejanske pravice do voda med državami, vendar pa nekateri spori ostajajo hudi ali pa so tako zelo povezani z golim preživetjem, da je boj ali celo vojna neizogibna. V veliko primerih pa je spor zaradi voda samo še ena dimenzija poleg drugih razlogov za napetosti ob mejah.
En primer takega spora je naprimer rečni sistem rek Tigris in Eufrat. Iran, Irak in Sirija vsak zase nastevajo utemeljene zahteve določene uporabe vode, na žalost pa sestevek teh zahtev presega dejanski obseg reke same. Že leta 74 je Irak zbral čete ob Sirijski meji in zagrozil da bo uničil njihov al-Thawra jez na reki Eufrat.
Drug primer sta Madžarska in Češka ki sta se 1992 sporekli zaradi odklona Donave in gradnje jezu. S temi spori sta odšli pred mednarodno sodišče ICJ.Ta primer na žalost predstavlja le enega redkih, kjer se za reševanje spora poslužijo logike in pravoznanstva. Drugi spori, kot na primer med Severno in Južno Korejo, med Izraelom in Palestino, med Egiptom in Etiopijo pa predstavljajo bolj trd oreh pri poskusu pogajanj.
IZGLEDI ZA PRIHODNOST
Napovedi za leto 2025 napovedujejo da 2/3 svetovnega prebivalstva ne bo imelo dostopa do varne pitne vode in osnovnih sanitarnih uslug. Gradnja tovarn, ki bi predelovale odpadne vode in omejevanje prestopanja meja pozdemnih voda se zdijo očitne rešitve za ta svetovni problem. Vendar pa če pogledamo pobližje vidimo, da so v igri še bolj osnovna vprašanja. Predelava odpadnih vod je zelo draga naložba, in v nekaterih regijah zato ta tehnologija ne more prodreti. Poleg tega je v tej tekmi še toliko težje zmagati zaradi hitro rastočega števila prebivalstva v številnih državah. In če ta dejstva že niso dovolj zastrašujoča, moramo upoštevati, da tudi če bi nam uspelo razviti tovarne za predelovanje odpadnih vod, so le-te nato povezane z ogromnimi stroški vzdrževanja kot tudi z velikim številom potrebnih znanj in spretnosti za vzdrževanje tovrstne tovarne.
Kar zadeva zmanjšanje izlivov podzemnih vod, je le-to s političnega vidika večinoma nepopularno, saj ima velike gospodarske posledice za kmete. Poleg tega ta strategija nujno zniža količino pridelka, kar si lahko v tem svetu le stežka privoščimo, če upoštevamo trenutno število prebivalstva.
Z bolj relnega vidika, se lahko države v razvoju trudijo doseči uporabo primarne predelave odpadnih vod ali pa uporabo varnih septičnih sistemov, in pa tudi natančno proučijo ureditev odtekanja odpadnih vod da tako čimbolj zmanjšajo vplive le-teh na pitno vodo in na ekosistem. Razvite države pa lahko bolje delijo svoje tehnologije, vključno s cenovno sprejemljivo predelavo odpadnih vod. Na ravni posameznikov pa se lahko ljudje v razvitih državah malce zamislijo in znižajo svojo prekomerno porabo vode, ki predstavlja velik pritisk na svetovno porabo vode. Tako razvite države kot države v razvoju lahko povečajo zavarovanost ekosistemov, še posebej mokrišč in obrežnih območij. Tako bodo vodni sistemi bolj zdravi tudi za človeka.