POLZ
ŽIVALI
V VRAŽAH
Polž se pojavlja in izginja, zato je povsod lunarni simbol,
znamenje prerajanja. Njegova hišica je zaradi oblike naravni simbol za
labirint, spiralo in podzemsko jamo. Ker se pojavi iz hišice, simbolizira
rojstvo ali pa predstavlja zoro, ki se prikaže iz votline teme.
Pomeni
pa tudi plodnost in je kakor školjka seksualni simbol. Gre za analogijo z
vulvo, materijo, gibanjem, slino. Ker je polževa hišica spiralne oblike,
označuje tudi stalnost v gibanju. Pri Aztekih je polž simboliziral
spočetje, nosečnost in porod, podobno kakor še marsikje
drugod. V egipčanskih hieroglifih je bila spirala prikazana s polžem;
prikazovala je razvoj življenja. Polža najdemo na majevskih stelah, mehiški mesečev bog
Tecciztecatl pa je upodobljen tako, da ga obkroža polžja hiška. Kot simbol
prerajanja se pojavlja upodobljen na glavah azteških bogov. Indijanci Zuni v
ZDA imajo svoj polžev klan. Polž
je seveda večen počasnež, zaznamuje pa tudi pohotnost. Zato pomeni
v krščanstvu lenobo, malomarnost in greh, ker se hrani na blatu in
mulju, poleg tega pa je še škodljivec. Nekdaj so verjeli, da polž na
svoji poti izgine, se »raztali«, o čemur naj bi pričala sled, ki
ostane za njim. Na to namiguje že Knjiga psalmov (Ps 57,9).
Polž v Evropi pogosto prinaša srečo, ki je še posebej velika za
tistega, ki mu uspe prijeti polža za roge
in ga zalučati čez levo ramo. Uspeh je zagotovljen, če ima pri
tem na sebi narobe obrnjeno suknjo.
Svoj delež ima polž v ljubezenskem vedeževanju. Kdor bi rad odkril inicialke
imena svoje bodoče ljubezni, naj polža, najbolje na praznik vseh svetih,
položi na krožnik ali na pepel na ognjišču ali v peči in ga tam
pusti čez noč. Zjutraj bo lahko iz polžjih sledov razbral omenjene
začetnice.
Slabo znamenje pa je, kadar polž prileze v hišo ali kadar se črni
lazar znajde na poti, po kateri greš. V angleškem Cornwallu so se tega
bali zlasti rudarji, ki so polžu, da bi ga »pomirili«, dali delček
svojega kosila. V Devonu črni lazar napoveduje črne oblake in dež.
Seveda pa jih ni težko srečati po dežju. Polž, ki je nosil zemljo,
naj bi napovedoval dež, tisti, ki je nosil zelen list, pa lepo vreme. Če
si polža potegnil iz vode in ga položil na hrbtno stran na dlan, na levo in
desno ob njem pa nasul nekaj zemlje, naj bi to preprečevalo točo.
Polži so imeli posebno vlogo v ljudski medicini. Verjeli so, da vse
rane in poškodbe ozdravi olje, pridobljeno iz velikih črnih polžev;
nabrati jih je treba maja v jutranji rosi in jih dati v stekleno posodo. Kdor
bi polže ščipal za rogove ali jih kako drugače mučil, je lahko
pričakoval, da bo zbolel. S polžjo slino so ponekod preprečevali
kašelj, požirali surove polže zoper bronhitis in se z njimi drgnili po
bradavicah, potem pa polža kruto nasadili na trn. Angleški zdravniki so
v 17. stoletju priporočali pacientom s slabim sluhom, naj prebodejo
polža in si v uho nakapljajo njegov telesni sok. Stoletja so polže
uporabljali tudi za razne obkladke in pomade za oči.
Besedilo: Damjan J. Ovsec, fotografija:
Shutterstock
|
|
