POLETNI VODNI ŠPORTI NA SNEGU
Za večino športnikov, ki se ukvarjajo z veslanjem, jadranjem na deski (srfanjem) ali z deskanjem z zmajem (kajtanjem), velja, da je poletna sezona le malo prekratka, da bi zadovoljili svoje želje in potrebe po športu, ki se mu predajajo, a za prave odvisnike sezona še zdaleč ni dovolj dolga. Prav ta zasvojenost z naštetimi športi je pripeljala do razvoja športov, ki jih predstavljamo na naslednjih straneh.
Veslanje
na snegu
V zadnjih
letih so se veslači preselili tudi na snežno podlago. Na avstrijskem Tirolskem
se že nekaj let zapovrstjo po smučini spuščajo najbolj nenavadni
kajakaši. Tekma se začne s skupinskim startom osmih tekmovalcev in poteka
po sistemu izločanja, v katerem se štirje tekmovalci uvrstijo v naslednji
krog.
Zaradi velike tekmovalnosti prihaja tudi do prerivanja, skokov in padcev. Težko bi sicer trdili, da bo šport postal olimpijski, a zabava in adrenalin, ki se sprošča ob spuščanju po progi, sta dovolj, da so organizatorji tekmovanje lani pripravili že tretjič.
Žal se
nas večina verjetno nikoli ne bo udeležila tekmovanja v kajaku na snegu, a
če ste res željni veslanja po snegu, se lahko odločite za rafting na
snegu. Šport je namenjen predvsem zabavi, ob primerno majhni strmini in dolgem
izteku pa je primeren prav za vsakogar. V Sloveniji ga boste našli v
turistični ponudbi Bohinja (organizira Pac Sports) in Bovca (Bovec rafting
team).
Deskanje z zmajem na snegu
Ljubitelji vetra, deskanja na snegu in odkrivanja novih terenov se
odločajo za deskanje z zmajem (kajtanje) na snegu. Pustolovka Matty
McNair, ki je leta 1997 kot prva ženska osvojila Severni tečaj, že leta
uporablja smuči in zmaja za hitrejše premikanje po ledeni arktični
podlagi. Včasih, kadar so razmere dobre, jadra tudi do 12 ur na dan.
A kajtanje na snegu ni le prevozno sredstvo za pustolovske podvige. Zmaj (kajt)
športniku omogoča izvedbo ekstremnih skokov čez skalne robove, ceste
ali druge ovire.
Kenu
Lucasu, odličnemu telemark smučarju, je uspelo z zmajem in vetrom
doseči celo sam vrh Mount Hooda, 3426 metrov visokega vrha v Oregonu, ZDA.
Kajtamo lahko na različnih podlagah – zamrznjenih jezerih, zasneženih
poljih, smučiščih – ali pa se zabavamo kar v smučarskih parkih.
S pravo opremo, ki jo izbiramo glede na snežno podlago, posebne lastnosti
terena in znanje, lahko začetniki osvojijo osnove deskanja z zmajem že v
enem dnevu, a do vratolomnih skokov je treba še veliko znanja in vaje.
Za deskanje z zmajem se poleg poletnih kajtarjev na vodi pogosto odločajo
tudi deskarji na snegu. Eden takih je Guillaume Chastagnol – prvi svetovni
prvak v deskanju na snegu z zmajem. Francoz je svojo kariero vrhunskega
športnika zaznamoval z udeležbo na olimpijskih igrah v Naganu (leta 1998) kot
tekmovalec v disciplini snežni kanal (halfpipe), kasneje pa je tekmoval tudi na
zimskih X-Games.
V Sloveniji velja za najboljšega kajtarja Jernej Privšek, ki nastopa v svetovnem pokalu, njegov državni hitrostni rekord na vodi je 39,17 vozla (72,5 km/h). Pozimi ga lahko srečate na Blokah, kjer trenira in s svojim klubom Kitesfera organizira tečaje deskanja na snegu z zmajem (kite boardinga). Po njegovih besedah je deskanje z zmajem kar za tretjino preprostejše na snegu kakor na vodi in zelo primerno za učenje. Če ste ljubitelj vetra in deskanja v prostem slogu, je morda deskanje z zmajem pravi šport za vas. Kdor pa še ni prepričan, da se želi preizkusiti v tem športu, si lahko ogleda tekmovanje v deskanju z zmajem, ki bo 17. in 18. februarja 2007 potekalo prav na Blokah.
Srfanje
na snegu
A zakaj bi v vetru uživali le deskarji z zmajem? Zakaj ne bi deske zamenjali za
smuči, zmaja pa za pravo jadro za srfanje? Prav to so storili srfarji na
snegu in začel se je razvoj srfanja na smučeh (ski windsurfinga).
Tudi ta šport je spodbudil navdušence, da na smučinah prikazujejo prave
vragolije in presegajo meje gibanja in postavljajo rekorde v svetu športa.
Jadro za srfanje se lahko uporablja na vodi, zemlji ali snegu in pravzaprav ni
bilo namenjeno skokom in letenju, a z dovolj poguma in znanja ni skoraj
nič nemogoče. Marca 2004 so na Finskem, kjer se je šport tudi
začel, leteli kar trije športniki. Najprej je Patrik Pollak letel 333,2 m
in prevzel svetovni rekord Patriku Blomu, ki je leta 2002 letel 291,5 m. Kmalu
zatem je Patrik Blom vrnil udarec in si rekord priboril nazaj. Poletel je kar
342,2 metra. A dneva še ni bilo konec. Še istega popoldneva je Andreas
Laurent skočil neverjetnih 505,2 m daleč in za nekaj časa
zapečatil nov svetovni rekord. Za koliko, pa je že druga zgodba …
Spoznali ste nekaj športov, ki vsaj delno že spadajo v kategorijo neverjetnega, po drugi strani pa za mnoge niso nič posebnega, saj kombinacija gora, snežne odeje in prave mere poguma omogoča še veliko drznejše podvige. Šport gre vsak dan višje, hitreje in dlje, in kar je danes drzno, bo jutri rekreacija. Kje so meje ekstremnega, ne ve nihče, vendar pa opisani športi vseeno niso tako nevarni, kot se zdi, saj se jih lotevajo izkušeni vrhunski športniki, ki so doma na brzicah in valovih in namesto zraka in hrane živijo od pljuskanja vode. Sneg pa je vendar le zmrznjena voda, kajne?
Besedilo: Tanja Krist