RASTLINE IMAJO ČUTILA
Znanstveniki vedno znova odkrivajo posebnosti narave, ki so prav presenetljive. Recimo rastline, ki kličejo na pomoč živali ali se pred sovražniki branijo s pravimi kemičnimi koktajli.Že od zdavnaj smo slutili, da so rastline več kot le kopica celic. Kako bi si sicer razlagali, da pri nekaterih ljudeh vsaka rastlina uspeva, pri drugih pa že po nekaj dneh povesi cvetove?
Znanstveniki so odkrili še mnoge zanimivosti, toda najnovejši rezultati raziskav presenetijo še tako izkušene strokovnjake: rastline imajo občutek za čas, sposobne so razlikovati barve, znajo se sporazumevati med seboj in se opozarjati na nevarnosti, pokažejo strah in celo sprožajo (kemične vojne). Poglejmo si naslednje primere rastlin, ki so razvile spretnosti, ki zasenčijo (overshadow) veščine samega gospodarja zemlje – človeka.
Da bi se nekatere rastline zaščitile pred majhnimi škodljivci, kot so listne uši, glivice, trosi ali gosenice in hrošči, aktivirajo svoje neaktivne gene v dedni zasnovi. Ti geni namreč proizvajajo encim, ki ga rastline uporabljajo za obrambo. Ameriška znanstvenika David Rhoades in Gordon Orians sta raziskovala pojav, ki se je pojavil v gozdovih blizu mesta Seattle, ZDA. Vsakih deset let so tamkajšnje vrbe in breze napadli škodljivci. Žuželke so pogoltno žrle, toda po določenem času žretja so vse do zadnje poginile – Kljub izobilju hrane. Kaj se je zgodilo? Drevo je tako spremenilo proteinsko sestavo listja, da so žuželke poginile zaradi pomanjkanja beljakovin.
Tudi druga bolj oddaljena drevesa so spremenila kemično sestavo listja, saj so začela sproščati etilen, ki je druga drevesa obveščal o grozeči nevarnosti. Drevesa so oblikovala sistem za hitro opozarjanje pred nevarnostmi. Nekatere rastline proizvajajo celo hormonom podobne snovi, ki pri žuželkah povzročajo motnje pri razvoju. Sadika krompirja, ki so jo napadli koloradski hrošči, oddaja vonjave, ki privlačijo roparsko stenico. (Torej zakaj bi rastlina zelela da pride ta druga zuzelka? Zato ker...) Žuželka rada pride, ker so takšni škodljivci njena najljubša hrana.
Najbolj presenetljive raziskave pa je 2. februarja 1966 opravil Cleve Backster, znani strokovnjak za poligrafske raziskave. Rastlini je pritrdil elektrodo detektorja laži. Njegov namen je bil ugotoviti, koliko časa traja, da vodo pri zalivanju doseže njene liste.
Prišel pa je do resnično presenetljivih rezultatov: detektor laži je narisal krivuljo . Po Backesterjevi analizi je bila rastlina vesela. Je mar možno, da se je rastlina veselila, ker so jo zalili? Backster je nato hotel vzeti vžigalico in prižgati list rastline. A¸še preden je šel po vžigalice, se je rastlina ponovna odzvala in tokrat jo je bilo strah. Rastlina je torej načrt spregledala! Backster je nadaljeval poskuse. Najmočnejše odzive rastlin je dobival, kadar je rastlina ogrožal. Potem se je posluzil še ene deloma sporne metode, ki se je imenovala umor. Njegovi študenti so morali izbrati eno izmed številnih rastlin in jo umoriti. Iztrgali so jo iz zemlje, jo razcefrali in pohodili njene ostanke. Nato je Backster rastlino, ki je bila priča temu umoru, priključil na detektor laži. In zanimivo, kadar se ji je morilec rastline približal, je bilo rastlino strah. Zanimiva odkritja, toda uradna znanost teh spoznanj ni priznala.
In kaj se lahko vi naučite iz teh raziskav. Morda nič. Morda pa boste naslednjič veliko bolj strpni do svoje matere, tete ali babice, ko jo boste zalotili, da se naskrivaj pogovarja z rastlinami.