|
|
KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKE SOLINE SOLINE SKOZI STOLETJA Kratka, vsega 46,6 km dolga obala Slovenske Istre je bila še v začetku tega stoletja posejana s solinami. Najpomembnejše so bile Piranske soline, od katerih so se danes ohranile le še miniaturne soline v Strunjanu in prostrane Sečoveljske soline (približno 850 ha) ob ustju reke Dragonje. Kdaj so Piranske soline začele nastajati, ni znano, prve pisane podatke pa zasledimo v drugi polovici 13. stoletja v piranskem statutu. V dolgih stoletjih obstoja so doživljale obdobja razcveta in nazadovanja, povezana s spreminjanjem političnih in družbenih razmer ter menjavanjem gospodarjev: beneške republike, francoskega in avstrijskega cesarstva, italijanske države, Jugoslavije in Slovenije. V prostorskem in tehnološkem razvoju solin je bilo kar nekaj pomembnih prelomnic, zadnja vsekakor ob koncu šestdesetih let, ko so na južnem območju Sečoveljskih solin, imenovanem Fontanigge, opustili proizvodnjo soli. Opuščeni predel je narava preoblikovala v vrsto različnih, bolj ali manj slanih biotopov, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo v zaključen solinski sistem. MUZEJ SOLINARSTVA Na opuščenih solinah Fontanigge je v zadnjih desetih letih je nastal ob kanalu Giassi muzejski kompleks. Muzej solinarstva obsega obnovljeni solinarski hiši, njima pripadajoči solni polji in nekoč plovni kanal Giassi, glavni kanal za dotok morske vode. V eni od hiš je na ogled zbirka starega solinarstva, v drugi pa sta skladišči za sol ter preprosto opremljeni sobi in kuhinja, namenjena bivanju zaposlenih na muzejskih solnih poljih, občasno pa tudi raziskovalnim in pedagoškim namenom. Solno polje sestavljajo bazeni različnih stopenj izparevanja in kristalizacijski bazeni, kjer poleti žanjejo sol. POLOTOK SEČA - FORMA VIVA Z južnim pobočjem se na Sečoveljske soline vizualno in krajinsko navezuje Polotok Seča. S pretežno agrarno preoblikovanimi zelenimi površinami v obliki kulturnih teras je nekak izsek značilne obmorske kulturne krajine, ki ga dopolnjujejo elementi kulturne dediščine: Razstavišče kamnitih plastik - Forma viva (umetnostni in arhitekturni spomenik) in arheološko območje. NARAVNA DEDIŠČINA SOLIN Sečoveljske soline so kot bogata zakladnica
rastlinskega in živalskega sveta uvrščene med najpomembnejše
lokalitete naravne dediščine v Sloveniji. Submiteransko podnebje,
povečana slanost vode in opustitev solinarske dejavnosti na večjem
delu solin ustvarjajo posebne ekološke razmere, v katerih preživijo le tisti
organizmi, ki so nanje prilagojeni. SOLINE DANES Piranska občina je območje Sečoveljskih solin in polotoka Seče zaradi izjemno bogate naravne in kulturne dediščine ter z željo ohraniti soline kot značilni morfološki element obmorske kulturne krajine Slovenske Istre leta 1989 z odlokom razglasila za Krajinski park Sečoveljske soline. Znotraj krajinskega parka je območje solin zaradi izrednega kulturnega izročila, ki obsega arhitekturno, tehniško, tehnološko, etnološko in jezikovno dediščino, še posebej razglasila za etnološki in tehniški spomenik, štiri manjša solinska območja - Ob rudniku, Stare soline, Strojbe in Curto - Pichetto - pa zaradi naravovarstvenega pomena, s poudarkom na ohranjanju kompleksnega in očutljivega solinskega ekosistema, za naravne rezervate. SEČOVELJSKE SOLINE - RAMSARSKA LOKALITETA KOT DOSLEJ EDINO MOKRIŠČE V SLOVENIJI SO BILE SEČOVELJSKE SOLINE ZARADI IZJEMNIH KRAJINSKIH IN EKOLOŠKIH VREDNOSTI LETA 1993 UVRŠČENE NA SEZNAM RAMSARSKIH LOKALITET. Ramsarska konvencija je bila sprejeta februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar v okviru UNESCO kot Konvencija o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališče močvirskih ptic. Ta mednarodni dogovor o varstvu in razumni rabi mokrišč, preprečil naj bi nadalnje uničevanje mokrišč, je do danes podpisalo več kot 100 držav po vsem svetu. Morske soline sodijo med najbolj ogrožena mokrišča v Sredozemlju. Zaradi naravi neprijaznega razvoja v tem stoletju našim generacijam pred očmi izginja slikoviti element sredozemske kulturne krajine, ki je s svojim strateškim pomenom in svojim kulturnim izročilom pomembno sooblikoval sredozemske civilizacije, vse do današnjih dni. Z njimi izginja tudi bogato življenje, vezano na svojevrstne solinske ekosisteme. VARSTVENI REŽIM Da bi ohranili Sečoveljske soline kot značilni krajinski element in območje bogate naravne in kulturne dediščine, v odloku opredeljeni varstveni režim določa omejitev vseh tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na ekologijo krajine in njeno podobo. Predvsem je prepovedan lov, kakršnokoli onesnaževanje zraka, vode in tal, graditev strnjenega naselja na polotoku Seča, spreminjanje namembnosti prostora; še posebej v naravnih rezervatih je prepovedano vsako poseganje, ki bi spremenilo življenske razmere za tamkajšnjo floro in favno. Prav tako je prepovedano uničevati in trgati rastline ter poškodovati gnezdišča in bivališča živali. Kakršnikoli posegi na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline so možni le s predhodnim soglasjem Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. |
|
INFORMACIJE Za vstop v Sečoveljske soline po kopni poti
potrebujemo osebni dokument. Prečkati moramo namreč slovenski del
mejnega prehoda Sečovlje, nato pa zavijemo desno na pot, ki nas mimo
opuščenih solinskih polj pripelje do Muzeja solinarstva. V načrtu
je ureditev dostopa v krajinski park po morski poti, ki bo veliko manj
moteč za rastlinski in živalski svet solin. |